Najlepše zgodbe in pesmi o miru in veselju

cantabile

Slovenske novice, 30.12. 2017, avtor: S.N.

Najlepše zgodbe in pesmi o miru in veselju

Gallusova dvorana Cankarjevega doma je že dva dni pred božičem gostila odlične glasbenike in soliste, ki so z izbranim programom navdušili in očarali. Koncert je bil pravi uvod v praznovanje. Lani je scenarist in producent koncerta Damijan Bogataj k sodelovanju ob Simfoničnem orkestru Cantabile in ob Mešanem pevskem zboru Adoramus povabil še Ljubljanske madrigaliste, mlade baletke iz baletne šole Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani ter tudi male pastirce iz vasi Drežnica izpod Krna. Uprizorili so nekaj prizorov živih jaslic in z njimi obogatili praznični koncert. Letošnji osrednji praznični koncert ob božiču v Ljubljani pa je bil zasnovan drugače. Ob temeljnih delih iz zakladnice svetovne klasične glasbe smo poslušalci spremljali še pripovedi, ki so jih o božiču napisali naši najvidnejši literarni ustvarjalci. Za interpretacijo sta poskrbela vrhunska interpreta Pavle Ravnohrib in Alenka Höferle Felc pod režijskim vodstvom legende slovenske opere in baleta Henrika Neubauerja.

Zgodovina slovenskega literarnega ustvarjanja vsebuje mnoga dela, ki so nastala po navdihu božiča. Naj je šlo za opisovanje prazničnih običajev na podeželju iz del Milke Hartman ali za urbano doživljanje božiča, kot sta ga poustvarila recitatorja z deli Kocbeka, Župančiča in Cankarja. Posebno ganljiva je bila pripoved iz knjige Marinke Svetina o rudarski učiteljici v Idriji, ki je na stara leta doživljala božič na prav poseben način. Ob spominu na prehojeno življenjsko pot je nizala dogodke, ki so v interpretaciji odličnih bralcev očarali do zadnjega kotička zasedeno Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani.

Scenarist Damijan Bogataj je od sodobnikov v program vključil še pripoved patra Ivana Marka Rupnika, ki se živo spominja doživetij ob božiču na planoti Črnega Vrha nad Idrijo. Ob teh spominih so zaživele še pripovedi Franceta Bevka, Frana Saleškega Finžgarja in tudi Edvarda Kocbeka, ki so vsak na svoj način doživljali praznik. In prav preplet literature in glasbe je ustvaril čudovit in poduhovljen večer. Simfonični orkester Cantabile je vodil dirigent Marjan Grdadolnik ob pomoči Micheleja Josie, dirigenta Komornega zbora Ipavska. Slednji je publiko posebno očaral z izvedbo skladbe Zvezde sodobnega skladatelja Eriksa Ešenvaldsa, pri izvedbi katere so pevci neverjetne harmonije izvabili iz različno polnih kozarcev. Skladba je bila v interpretativnem pogledu vsekakor presežek koncerta.

Slišali pa smo tudi krstno izvedbo za to priložnost napisane uverture, ki jo je ustvaril mladi skladatelj Jean Markič. Na že davno ponarodelo Tam stoji pa hlevček je napisal skladbo, v kateri je kot solist nastopil znani orgličar Miro Božič. Od skrivnostnega solo uvoda do razpleta melodije ter solistične kadence in sklepnega stavka v velikem slogu je skladatelj popeljal poslušalce v svet praznične glasbe, ki najpogosteje očara s preprostimi melodijami in jasnim sporočilom. Glasbeniki in pevci so družno poustvarili tudi uvodni stavek iz Bachovega Božičnega oratorija in odlomke iz baleta Hrestač, ki je nepogrešljivi spremljevalec koncertov v božičnem času po vsej Evropi. Posebno s slovitim Cvetličnim valčkom se je Peter Ilič Čajkovski zasidral v srca mnogo oboževalcev najlepših prazničnih melodij iz zakladnice svetovne klasične glasbe. Škoda, da izvedbe niso spremljale tudi baletke, tako kot prejšnje leto, ko so na odru Gallusove dvorane pod umetniškim vodstvom neumornega Henrika Neubauerja nastopile učenke srednje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Od inštrumentalnih solistov je vse očarala mlada in perspektivna violinistka Anja Šoštarič, ki je očitno podedovala od obeh staršev polno mero muzikalnosti in virtuoznosti. V vratolomni skladbi Mi trije kralji so jo člani orkestra komaj dohajali v njenih hitrih in odlično izvedenih pasažah. Ganjeni poslušalci so zapuščali Gallusovo dvorano z odmevom odlične glasbe in pritrkovanjem zvonov ter ganljivimi sporočili slovenskih literatov od Cankarja in Župančiča do Rupnika, Kocbeka in Svetinove. Rdeča nit vsega pa je bilo sporočilo miru in veselja. 

Zadonela tudi Sveta noč

Seveda ni šlo brez zimzelene Svete noči, ki jo je pred skoraj 200 leti uglasbil Franz Xaver Gruber. Na letošnjem koncertu jo je izvedel orgličar Miro Božič v priredbi Matije Krečiča, ki je krstno izvedbo doživela lani.

http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/najlepse-zgodbe-pesmi-o-miru-veselju